TOP 20 PREHRANSKIH MITOV (1. del)

30.08.2019

Facebook
Deli članek:

V seriji štirih člankov si bomo pogledali 20 prehranskih mitov, ki so tako ali drugače prisotni v naši zavesti. 

Kljub očitnemu napredku v prehranski znanosti izgleda, da stari miti še vedno ostajajo.

Poglejmo si prvih 5 prehranskih mitov, ki so bili ovrženi z znanstvenimi raziskavami.

 

MIT 1: NAJBOLJ ZDRAVA DIETA JE DIETA Z MALO MAŠČOBAMI, VELIKO OGLJIKOVIMI HIDRATI IN VELIKO ŽITARICAMI

Pred več desetletji se je celotni populaciji svetovalo, da se prehranjujejo v skladu z low fat – high carb dieto.

V tem času niti ena sama študija ni dokazala, da takšna dieta lahko na kakršenkoli način prepreči bolezni.

Od takrat je bilo narejenih veliko visoko kvalitetnih študij, katerih rezultati so bili jasni, in sicer da takšna dieta ne povzroča izgube teže, ni preventiva proti raku in ne zmanjšuje tveganja za srčno-žilne bolezni.

 

MIT 2: SOL JE POTREBNO OMEJITI, DA BI ZMANJŠALI KRVNI TLAK IN SRČNE NAPADE TER KAPI

Ta mit je še vedno zelo živ, kljub temu, da nikoli ni bilo nobene dobre znanstvene raziskav, ki bi ga podprla.

Kljub temu da omejitev uživanja soli lahko rahlo zmanjša krvni pritisk, nima nobenega vpliva na srčne napade, kapi in smrt.

Splošen nasvet, da naj vsi zmanjšamo uživanje soli, ni osnovan na znanosti.

 

MIT 3: BOLJE JE JESTI VEČ MANJŠIH OBROKOV NA DAN

Pogosto je svetovano, da naj jemo več manjših obrokov tekom dneva saj naj bi tako ohranili hiter metabolizem.

Ampak študije se s tem ne strinjajo povsem. 2 ali 3 obroki na dan imajo namreč popolnoma enak učinek na skupno porabo kalorij kot 5 ali 6 manjših obrokov.

Pogostejše prehranjevanje ima lahko določene pozitivne učinke pri nekaterih ljudeh (npr. preprečijo hudo lakoto), ne vpliva pa na število porabljenih kalorij.

Nekatere študije so celo pokazale, da pogosto prehranjevanje lahko poveča nalaganje nezdrave maščobe na trebuhu in okrog jeter.

 

 

MIT 4: JAJČNI RUMENJAK JE SLAB, SAJ VSEBUJE VELIKO HOLESTEROLA, KAR VODI DO SRČNIH BOLEZNI

Gotovo je vsak izmed nas že slišal, naj ne uživamo celih jajc, saj je rumenjak bogat s holesterolom.

Vendar, holesterol v prehrani ima izjemno majhen učinek na holesterol v krvi, vsaj pri večini ljudi.

Študije so pokazale, da jajca zvišujejo dober holesterol in ne povečujejo tveganja za srčne bolezni.

Ena izmed raziskav, ki je vključevala 263 928 ljudi, je pokazala, da uživanje jajc nima prav nobenega vpliva na tveganje za srčno žilne bolezni pri zdravih osebah. Pokazala pa je, da uživanje jajc lahko povečatveganje za srčne napade pri osebah s sladkorno boleznijo.

 

MIT 5: POLNOZRNATI IZDELKI SO ZDRAVI IN SO NUJEN DEL URAVNOTEŽENE DIETE

Pšenica je del človeške prehrane že zelo dolgo, vendar se je spremenila zaradi genetskih posegov v 60. letih prejšnjega stoletja.

Nova pšenica tako vsebuje bistveno manj hranil kot stara različica.

Študije so pokazale, da nova pšenica v primerjavi s staro, lahko poveča holesterol in vnetne procese v telesu.

Povzroči lahko tudi simptome, kot so bolečina, napihnjenost, utrujenost in zmanjšanje kvalitete življenja pri osebah s sindromom razdražljivega črevesja.

Ne smemo pa tudi pozabiti, da je oznaka »polnozrnato« bolj kot ne šala, kajti ta zrna so običajno zdrobljena v zelo fino moko, zato imajo podobne presnovne učinke kot rafinirana zrna.

Starejši članek| Vsi članki |Novejši članek

Brezplačen posvet


Vse pravice pridržane © 2016 IMAGO CENTER
Izdelava spletnih strani www.intuitiva.si